apple (2.653)

zložil v odeje zavite tri čisto nove kompjutorje	Apple	I, ki so za začetek tolikanj omehčali sovjetske	A
Silicijeve doline. Na idejo, da bi izdelovali	Apple	I za prodajo, je prišel Wozniakov prijatelj	A
svetom, sem naletel na polico z računalniki	Apple	III, ki so bili naprodaj po sto dolarjev.Spominjam	A
000 dolarjev vrednega pisarniškega računalnika	Apple	III manjkalo še pol leta, sedel v kino dvorani	A
največ podatkov o novem stroju. Računalnikov	Apple	III so naredili vsega skupaj samo 90.000.Zveni	A
Zveni veliko, pa ni.	Apple	III je imel mnogo problemov, med njimi tudi	A
čipov v podnožja niso dovolj močno pritisnili.	Apple	si je pomagal tako, da je 90.000 strankam naročil	A
tako, da je 90.000 strankam naročil, naj svoj	Apple	III previdno vzamejo v roke, ga dvignejo približno	A
podjetje, ki izdeluje osebni računalnik, recimo	Apple	ali Compaq, za kupca ne bo več slišalo dokler	A
je imel omembe vreden trgovski uspeh, je bil	Apple	II. Uspel je, ker je bil to prvi mikroračunalnik	A
videti kot elektronski potrošniški izdelek.	Apple	ste lahko kupili pri trgovcu, ki ga je tudi	A
ste se naučili, kako rokovati s to zverino.	Apple	II je shranjeval podatke na gibkem disku, ni	A
katerimi je tudi novinec lahko kaj resnega delal.	Apple	II še danes opredeljuje računalnik spodnjega	A
pogumne duše. Steve Wozniak je izumil predhodnika,	Apple	I, da ga je lahko kazal prijateljem iz Mikroračunalniškega	A
tako dolgo težil Wozu in drugim dokler ni bil	Apple	II tak, da je bil tudi Jobs zadovoljen z njim	A
izdelovalca - na drobno je popolnoma opremljen	Apple	II stal 3.000 dolarjev.Našel je način, da sta	A
bolj kot katerikoli drug mikroračunalnik je bil	Apple	II delo enega samega človeka: še celo izviren	A
že vgrajen v posebnem čipu, je napisal Woz.	Apple	II je imel tudi barve, ker je Woz je želel dokazati	A
majhnih podjetij. Vsak izmed njiju je videl	Apple	II kot sredstvo za zadovoljitev že obstoječih	A
adomestkov za programe z velikih računalnikov. Žal pa	Apple	II sam ni bil ravno dober nadomestek za velik	A
bodo poslovno uspešni in to je bilo res tudi za	Apple	II, ki je uspel izključno kot stroj za preglednice	A
mislih noben izmed avtorjev stroja. Ker je	Apple	II popolnoma opremljen stal kar 3.000 dolarjev	A
resnica je pa taka, da sploh nikoli niso bili.	Apple	II se je na koncu udomačil v poslovnih svetu	A
miniračunalniki stroji za avtomatizacijo pisarn.	Apple	II je bil pa VisiCalcov stroj. VisiCalc	A
široko rabo, kolikor ga je pač bilo, merili	Apple	II, Commodorjev PET in TRS‐80 od podjetja Radio	A
konkretnega stroja ne, pa sta razvila VisiCalc za	Apple	II samo zato, ker je bil to računalnik, ki jima	A
preteklost podjetja. Pri Applu jim pravijo	Apple	Fellows, mi bi rekli Applovi zaslužni delavci	A
razvila prvo inačico VisiCalca na emulatorju za	Apple	II, ki je tekel na miniračunalniku, prav tako	A
softvera in računalniškim tvrdkam, kot sta bili	Apple	in Atari.Pri Atariju jih je stvar zanimala vendar	A
svoj vrh, majhni podjetniki pa niso kupovali.	Apple	in večina njegovih tekmecev so bili v resnih	A
ekonomske stroke. Mnogi med njimi so kupili	Apple	II, upajoč da bodo z njim kaj resnega delali	A
v službo. Izkazalo se je, da so pravi trg za	Apple	II velika podjetja in naporom navdušencev med	A
ne pa Applovemu trženju, gre zasluga, da je	Apple	II napadel gospodarstvo. »Najlepše pri	A
Pittsburgu. Pri podjetju so že odločili, da je	Apple	II zanje tehnološko neprimeren, vendar je 1	A
taka, ki jo je bilo treba hitro privezati na	Apple	preden bi šla Bricklin in Frankston z njo še	A
80. »Ko sem prinesel prve izvode VisiCalca v	Apple,	mi je bilo jasno, da je to pomemben uporabniški	A
skupaj lahko prodal za okrogel milijon dolarjev.	Apple	bi lahko, če bi imel program v lasti, prevladoval	A
prvih osebnih računalnikov, kakršna sta bila	Apple	II in Tandyjev TRS‐80, so uporabniški vmesniki	A
so bili časi osembitnega računalništva, ko so	Apple,	Commodore, Radio Shack in še stotina manjših	A
pasov pa tudi ni bilo malo, če pomislimo kaj so	Apple	in drugi skušali doseči, da bi namreč postavili	A
Applom II. Seveda je bil Ural II malo večji kot	Apple	II, napolnil je celo sobo.In imel je čisto drugačen	A
na vrt ob strani. Za otroka, ki je zrasel v	Apple	Creeku v Ohiu so to, da stopiš pozimi skozi	A
tako, da prodam hišo in se preselim nazaj v	Apple	Creek ali pa da zverižim ves svoj sistem vrednot	A
Steve Jobs, ki je iskal novega predsednika za	Apple	Computers.Jobs zna z ljudmi občevati samo na	A
za vodilno mesto pri Applu. To pa zato ker je	Apple	samo podjetje, IBM je pa država. Z	A
mikroračunalniškem poslu precej igralcev, so se	Apple,	Atari, Commodore in Radio Shack IBMu zdeli vsi	A
trg, ki se ga je že splačalo osvojiti. Kot	Apple	leta 1977 je tudi IBM ciljal predvsem na majhna	A
vgrajena različica programskega jezika BASIC.	Apple,	Commodore in Radio Shack so ga vsi imeli, da	A
podatkovne zbirke kot pa so bili na razpolago za	Apple.	Zaradi Microsoftovega Softcarda s priloženim	A
posebnih funkcij in pomnilnika. Kartice za	Apple	II niso delovale v računalniku z S‐100, kartice	A
računalniku z S‐100, kartice za S‐100 pa niso šle v	Apple	II. Pri karticah za Apple in za S‐100 je bilo	A
100 pa niso šle v Apple II. Pri karticah za	Apple	in za S‐100 je bilo mnogo proizvajalcev, ker	A
bolj kot del pisarniške opreme, medtem ko se je	Apple	II lepo podal na polico pod družinski televizor	A
bistveno boljši za poganjanje VisiCalca kot	Apple	II oziroma njegov naslednik, Apple III. VisiCalc	A
VisiCalca kot Apple II oziroma njegov naslednik,	Apple	III. VisiCalc in Multiplan sta bila na zaslonu	A
softverom in hardverom. Ko je pisal VisiCalc za	Apple	II je Bob Frankston očitno mislil predvsem na	A
vojaške škornje. Woz je zasnoval in naredil	Apple	čisto sam v nekaj mesecih prostega časa.Celo	A
računalnik, kar sploh ni slabo, če upoštevamo, da je	Apple	v vsem letu 1981 prodal 135.000 računalnikov	A
kot so ga potrebovali, da so spravili na trg	Apple	II. Denar je šel predvsem za vzpostavitev	A
predstavil Jazz, integriran programski paket za	Apple	Macintosh, ki je bil očiten tržni neuspeh.Lotus	A
količina softvera na trgu - 3.000 naslovov za	Apple	II in 5.000 za CP/M - preprečila IBMu in PC	A
fenomena Steva Jobsa. Jobs, soustanovitelj podjetja	Apple	Computer in ustanovitelj NeXT Inc., je dobesedno	A
naslednji veliki izum, friteza za umsko delo.	Apple	je imel petbarvni zaščitni znak in prvi je bil	A
vodja kontaktnih oddaj za misleče Američane.	Apple	je bil tudi edini med mikroračunalničarji sedemdesetih	A
prodajali konjičkarjem in eksperimentatorjem, se je	Apple	trudil, da bi bil všeč zdravnikom, odvetnikom	A
celostranskimi oglasi v Scientific Americanu.	Apple	se je lotil prodaje osebnih računalnikov na	A
želel čakati. Ob koncu sedemdesetih let je bil	Apple	posejan v kakih desetih eno in dvonadstropnih	A
kdaj sploh bilo podjetje, ki se je imenovalo	Apple.	Ko so se srečali s temi dejstvi, ki	A
tehničnega stališča je Woz dobesedno bil podjetje	Apple	Computer.Narisal je Apple II, napisal večino	A
dobesedno bil podjetje Apple Computer. Narisal je	Apple	II, napisal večino njegovega sistemskega softvera	A
za zamisel, da bi kupili mikroračunalnik, bo	Apple	II za vedno ostal Wozniakov stroj, dejstvo,	A
izgubil spomin, tako da Woza ni bilo nazaj v	Apple	več kot dve leti.Vrnil se je na Berkeley da	A
lastnega brezobzirnega stremenja, ki je pripeljalo	Apple	do podjetja s 300 milijoni dolarjev letnega	A
pokukal v vašo pisarniško kockico. Ko je prišel	Apple	prvič v položaj, da je moral odpuščati delavce	A
z milijardo dolarjev letnega prometa, kar je	Apple	postal malo kasneje, res ni bil primeren.	A
Applu, da bi napravil uporabniške priročnike za	Apple	II. Njegova predstava prihodnosti je bil zelo	A
računalnik, ki ga bo desetkrat lažje uporabljati	Apple	II, kar naj bi Lisa vsekakor bila, bo to stalo	A
računalništva po Applu in po ostalem svetu.	Apple	je sprejel tako njegove sanje kot tudi radikalno	A
VisiCalc; vsi, ki so se ukvarjali s softverom za	Apple	II, so namreč množično sklenili, da sovražijo	A
bodo uporabljala podjetja, Lisa pa ni bila.	Apple	je izpustil popkovno vez s podjetjem, ker je	A
bila Lisa poosebljenje njegovih lastnih sanj in	Apple	njegovo podjetje, je bil Steve Jobs navdušen	A
Macintosha še toliko bolj izrazit. V oddelkih za	Apple	II in Apple III je življenje še naprej teklo	A
toliko bolj izrazit. V oddelkih za Apple II in	Apple	III je življenje še naprej teklo v peklenskem	A
pomočnikom. Vodenja je bilo malo ali nič in	Apple	je porabil toliko denarja, da je bilo skoraj	A
Jobs je bil, na primer, prepričan da je ukinil	Apple	III, pa je šel ta nekako še kar naprej.	A
naprej nekaj opuščali in na novo začenjali.	Apple	je begal dobavitelje in razmetaval ogromne količine	A
bi omejili skakanje iz postelje v posteljo.	Apple	je spolno zelo živo podjetje, le da Jobs želi	A
dobro grafiko, prospekte, reklame; vse, kar je	Apple	predstavljalo pri kupcih in trgovcih, je moralo	A
Jobsu ni nič pomenilo; bil je v nebesih in vodil	Apple	kot svoj zasebni psihološki poskus, ko je izrabljal	A
1990 se Macintoša nihče tudi spomnil ne bi več,	Apple	bi bil že štiri generacije naprej.Nič ni bilo	A
živeli in delali na istem mestu. Pod Jobsom je	Apple	kupil sto in sto hektarov zemlje v Coyote Valley	A
Wall Streeta niso vedeli. Vseh prvih pet let je	Apple	posloval brez proračuna.Nihče prav dobro ni	A
proračun leta 1982 je dejansko bila ta, da je	Apple	končno imel dovolj ljudi in projektov, kjer	A
macintosheve tiskalnike, na primer, priključiti tudi na	Apple	II, Apple III in Liso. Veliki dobički	A
tiskalnike, na primer, priključiti tudi na Apple II,	Apple	III in Liso. Veliki dobički, ki jih	A
veselje do tega je prinesel s seboj tudi v	Apple.	S Sculleyem ni lahko sedeti za isto	A
in z bolj nemarnimi hekerji, ki predstavljajo	Apple	iz časov Woza in Jobsa, se še zlasti ne ujame	A
ki so nagnjeni k nasilju. Ko je šel Jobs je	Apple	potreboval novega tehničnega vizionarja.Sculley	A
Stara zadeva, le hitrejša. Spotoma je	Apple	opustil svoj posel z Applom II, ki je prinašal	A
dolarjev letno. Steve Jobs je hotel ukiniti	Apple	II ker se ga ni on spomnil.Potem je prišel Jean	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani