nova beseda iz Slovenije
. / . / stran 203 . / OSEBE | FRANC | JOŽEF FELICITA PRVO DEJANJE | A |
Narahlo niha. | Franc | sedi na postelji in se poskuša sezuti.To počenja | A |
Pride Jožef. | FRANC | spet odneha: Nič se ne da. JOŽEF se bliža | A |
Začne drgetati. | FRANC: | Zebe te. JOŽEF: Malo me res. | A |
JOŽEF: Malo me res. | FRANC: | Pa malo potelovadi. JOŽEF s težavo telovadi | A |
Sem bil čisto trd od prepiha. | FRANC: | Dobro da te kdo ni videl. JOŽEF: Sem presneto | A |
JOŽEF: Sem presneto pazil. | FRANC: | Bi te še prebutali. JOŽEF: Zmeraj pa me tudi | A |
me tudi ne prebutajo. . / . / stran 207 . / | FRANC: | Če bi videli, da delaš počepe v tuji veži, bi | A |
Prepih je in jaz imam revmo. | FRANC: | Ni se ti treba pritoževati čez službo, če te | A |
JOŽEF: Saj me niso prebutali. | FRANC: | Pa bi te lahko, ker nisi previden. JOŽEF | A |
JOŽEF: Previdnost je mast božja. | FRANC: | Spet se pritožuješ. JOŽEF: Nič se ne pritožujem | A |
JOŽEF: Nič se ne pritožujem. | FRANC: | Seveda se pritožuješ. Jožef užaljeno utihne | A |
Seveda se pritožuješ. Jožef užaljeno utihne, | Franc | si še enkrat brez uspeha poskuša sezuti škorenj | A |
enkrat brez uspeha poskuša sezuti škorenj. | FRANC: | Ne morem si sezuti škornja. JOŽEF: Zakaj | A |
JOŽEF: Zakaj bi si ga pa sezul? | FRANC: | Zato, ker me žuli. JOŽEF: A žulj? | A |
JOŽEF: A žulj? | FRANC: | Ne žuli me »a žulj?«, ampak me žuli »a škorenj | A |
JOŽEF: A med spanjem? | FRANC: | A med spanjem, ja!A še nikoli nisi slišal, da | A |
JOŽEF: Ne. | FRANC: | No, pa si zdaj slišal.Sploh pa vprašaj kakšnega | A |
JOŽEF: Po korakanju, to že. | FRANC: | Pozneje pač. JOŽEF: Morda pa se ti je sanjalo | A |
Morda pa se ti je sanjalo, da si korakal. | FRANC: | Poslušaj ti.Kaj pa hočeš pravzaprav dognati | A |
JOŽEF: Ker. | FRANC: | Kaj »ker?« JOŽEF: Svet je resničen, ker | A |
je resničen, ker škorenj resnično žuli. | FRANC: | Kaj pa sem jaz drugega rekel? JOŽEF: Ti si | A |
JOŽEF: Ti si rekel in. | FRANC | razburjeno: Zakaj pa ne bi smel reči in | A |
JOŽEF: Rekel bi, da to ni juridično vprašanje. | FRANC: | Je pa moralno vprašanje.Spravim te na toplo | A |
Ne bom več rekel ker. | FRANC: | Meni nikoli ne gre za to, da bi človeka zlomil | A |
JOŽEF: Zato, ker ... umolkne. | FRANC: | Sem prav slišal? JOŽEF: Ja, ampak bil je | A |
Lahko ti ga pomagam in sezuti. | FRANC: | Bi ti res to storil? JOŽEF: Z največjim veseljem | A |
JOŽEF: Z največjim veseljem. | FRANC: | Čisto zares? JOŽEF: In z zadovoljstvom | A |
JOŽEF: In z zadovoljstvom. | Franc | sede na posteljo in iztegne nogo.Jožef vzame | A |
Oba se močno napenjata. | FRANC: | Upam, da se ti ne bi zdelo poniževalno. JOŽEF | A |
Pomagati človeku v stiski ni nikoli poniževalno. | FRANC: | Oprosti, moral bom nekoliko pritisniti s tole | A |
Nič, kar je človeškega, mi ni tuje. | FRANC: | Ker drugače ga nikoli ne bova sezula. | A |
Škorenj se sezuje, Jožef se zvali po tleh. | FRANC: | Oprosti ... in hvala. JOŽEF vstane in mu | A |
škorenj: Ni za kaj. . / . / stran 210 . / | FRANC: | Res hvala. JOŽEF: Res ni za kaj. | A |
JOŽEF: Res ni za kaj. | FRANC: | Je, je. JOŽEF: Ni, ni. | A |
JOŽEF: Ni, ni. | FRANC | miga s prsti: Kako je to lepo. JOŽEF: Če | A |
JOŽEF: Če človek pomaga človeku. | FRANC: | Če škorenj več ne žuli. JOŽEF se pretegne | A |
in zazeha: Zdaj bi pa lahko malo počivala. | FRANC: | To pa ne.Nisva zato tukaj, da bi počivala. | A |
JOŽEF: Zakaj pa sva tukaj? | FRANC: | Zato, da bi delala. JOŽEF: Saj res. | A |
Na Godovskem? | FRANC: | Na primeru Godot. JOŽEF: Godot? | A |
Zaradi mene je lahko tudi Godovič. | FRANC: | Ali pa Godin. JOŽEF: Ali pa Godotenstein | A |
JOŽEF: Ali pa Godotenstein. | Franc | odvije žarnico, stopi k oknu in odgrne zavese | A |
osvetljen z ulično svetlobo, ki pada skozi okno. | Franc | pobere daljnogled z mize, prime Jožefa za roko | A |
Jožef ga naravnava. | FRANC: | Prvo nadstropje, tretje okno z leve. JOŽEF | A |
JOŽEF: Iz veže se lepše vidi. | FRANC: | Tisto z rozetami naokrog. JOŽEF: Je pa tukaj | A |
JOŽEF: Je pa tukaj bolj udobno. | FRANC: | Tam, kjer odpada omet. JOŽEF: In nič ne smrdi | A |
smrdi in nič ne piha. . / . / stran 211 . / | FRANC: | Vidiš? JOŽEF odstavi daljnogled od oči | A |
JOŽEF odstavi daljnogled od oči: Ne. | FRANC: | Kako da ne vidiš ? JOŽEF: Saj vem na pamet | A |
Odkar pomnim, gledam v to okno. | FRANC: | Že, samo da ti gledaš s prostim očesom.Tukaj | A |
Samo nekoliko megleno je. | FRANC | mu strga daljnogled iz rok: Seveda je megleno | A |
Jožef dolgo gleda in vrti kolesce. | FRANC: | Zdaj končno vidiš? JOŽEF: Ja, zdaj pa vidim | A |
JOŽEF: Ja, zdaj pa vidim. | FRANC: | Kaj? JOŽEF: Temo. | A |
JOŽEF: Temo. | FRANC: | Počakati morava, da bo prižgal luč. JOŽEF | A |
JOŽEF: Odkar pomnim, je še ni prižgal. | FRANC: | Prižgal jo bo, brez skrbi.Saj na to čakava, | A |
tistem oknu luč, ne potrebujeva daljnogleda. | FRANC: | Z daljnogledom se več vidi. JOŽEF: Večje | A |
JOŽEF: Večje okno? | FRANC: | Ne samo večje okno.Večje vse. | A |
JOŽEF: Vidi se, zakaj je v stanovanju. | FRANC: | Kaj pripravlja. JOŽEF: Kaj naklepa. | A |
JOŽEF: Kaj naklepa. | FRANC: | Kaj skriva. JOŽEF: Kaj hoče. | A |
JOŽEF: Kaj hoče. | FRANC: | Vse, vse se vidi. JOŽEF: Sliši se pa ne? | A |
JOŽEF: Sliši se pa ne? | FRANC: | Tudi sliši se, ampak to je drug sektor. JOŽEF | A |
JOŽEF: Se mi je zdelo. | FRANC: | Kaj se ti je spet zdelo? JOŽEF: Da obstaja | A |
obstaja še kaj drugega, prepričan pa nisem. | FRANC: | Zdaj te pa naj spet začnem prepričevati, kaj | A |
te pa naj spet začnem prepričevati, kaj? | Franc | zagrne zaveso, prižge luč. JOŽEF: Kaj | A |
JOŽEF: Kaj sem že hotel reči? | FRANC: | Pomisli malo. JOŽEF: Ja, da sem lačen. | A |
JOŽEF: Ja, da sem lačen. | FRANC: | Že spet. JOŽEF: Saj še nisem bil. | A |
JOŽEF: Saj še nisem bil. | FRANC: | Zmeraj si lačen. JOŽEF: Ni me treba prepričevati | A |
Samo malo se vam naj smilim, gospod. | FRANC: | Če natančno pomislim, se mi res nekoliko smiliš | A |
JOŽEF: In lakota. | FRANC: | Ti bi moral biti v toplicah, če natančno pomislim | A |
Toplice so za revmo. . / . / stran 213 . / | FRANC: | Tako je.Priznam, kar nekoliko ganjen sem. | A |
Poglej zdaj mojo humanitarno gesto. | Franc | gre do stola ob postelji, na katerem je krožnik | A |
Jožef, miza ponuja. JOŽEF: Hvala, tovariš | Franc, | res ni treba. FRANC: Je treba, je. | A |
JOŽEF: Hvala, tovariš Franc, res ni treba. | FRANC: | Je treba, je. JOŽEF: Ni treba, ni. | A |
JOŽEF: Ni treba, ni. | FRANC: | Nič poniževalnega ni v tem, če je človek lačen | A |
poniževalnega ni v tem, če je človek lačen. | Franc | vzame z roko rezino salame, jo nese čez prostor | A |
se nalahno prikloni, vzame z dvema prstoma. | Franc | vzame Jožefu izza suknjiča termovko, odvije | A |
termovko, odvije pokrov, natoči, mu ponudi. | FRANC: | Prosim. JOŽEF: Hvala. | A |
JOŽEF: Hvala. | Franc | gre in prinese še košček salame.Da mu jo v usta | A |
Da mu jo v usta, kot hostijo. | FRANC: | Prosim, prosim. JOŽEF: Hvala, hvala. | A |
JOŽEF: Hvala, hvala. | Franc | natoči kozarec z žganjem, vzame tretjo rezino | A |
Jožef vzame z dvema prstoma. | Franc | mu ponudi še kozarec, Jožef ga ne more vzeti | A |
Jožef ga ne more vzeti, saj ima v rokah salamo. | Franc | mu pokaže, naj da salamo v usta, Jožef to napravi | A |
JOŽEF: Pardon. | FRANC: | Pardon. Franc mu prinese cel krožnik, | A |
FRANC: Pardon. | Franc | mu prinese cel krožnik, Jožef hlastno jé. | A |
JOŽEF: Hvala za zaupanje. | FRANC: | Res ni za kaj. Franc se zlekne na posteljo | A |
FRANC: Res ni za kaj. | Franc | se zlekne na posteljo in ga zadovoljno opazuje | A |
zlekne na posteljo in ga zadovoljno opazuje. | FRANC: | Lepo je pomagati človeku v stiski.Kako dolgo | A |
JOŽEF: Sendvičev mi je zmanjkalo že drugi dan. | FRANC: | Preveč si bil požrešen. JOŽEF: Čaj pa sem | A |
lepo videl okno od tega . . . Godovskega . . . | FRANC: | Godota. JOŽEF: Godina. | A |
po veži, podnevi pa sem počepnil za kante. | FRANC: | Če ti nisi blesav.Ali misliš, da se to zbira | A |
JOŽEF: Kdo zbira? | FRANC: | To. Banda. | A |
je sam zaprl v stanovanje, brez dovoljenja. | FRANC: | Najprej sam, potem pa bo z bando.Takšna je moja | A |
JOŽEF: A ja? | FRANC: | Ja. Premolk. | A |
Premolk. | FRANC: | Pa je bilo, tam zadaj za kantami, kaj podgan | A |
Kar takole, mimo kant, čez kante. | FRANC: | Kar na tla?Nemarnost pa taka. | A |
In nisem se mogel zmeraj umakniti. | FRANC: | Sreča, da ni vsula golaža. Jožef užaljeno | A |
Jožef užaljeno umolkne. | FRANC: | No, kaj je zdaj, nadaljuj ... kaj je bilo potem | A |
JOŽEF: Nič ni bilo. . / . / stran 216 . / | FRANC: | Pa menda ja nisi užaljen zaradi tega golaža | A |
Jožef trmasto molči. | FRANC: | Kaj pa sem takega rekel?...Daj no, en golaž | A |
si na postelji, da se ti je naredil žulj. | FRANC: | Življenje je nepredvidljivo.Zmeraj je nekdo | A |
Meni škornje in tebi resničen svet. | FRANC | ga objame čez rame: Kdor nosi škornje, nosi | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |