Danilo (6.525)

spremljali daleč ven iz vasi. Na Prevalu se je	danilo,	v Solkanu se je somrak umikal dnevu.Zlezel sem	A
doma do življenja, ki bo življenja vredno.	Danilo	se je, ko sva prišla v vas in se ustavila pred	A
ropali in morili in požigali kar vsevprek. In	Danilo	je vstal: »Moj oče je rekel, da so fašisti slabši	A
»Beri ti,« je rekla Danilu. Takó je	Danilo	bral: »Letni časi.«To je bil naslov.	A
se zdi, da bo kmalu konec sveta. Potem je	Danilo	molčal, učiteljica pa je sedela za katedrom	A
»Si prebral?« »Da,« je šepnil	Danilo.	In jo je gledal in tudi ves razred jo je gledal	A
Tudi brez gume znam!« Tedaj je prišel k oknu	Danilo,	deček kakor vsi dečki v tem tretjem razredu	A
Okno bom odprl,« je rekel. »Odpri ga, odpri,	Danilo,	« je rekla Julka. »Na avtomobilski gumi zna vsak	A
je rekel Marko. »Julka lepo plava,« je rekel	Danilo.	»Vemo, zakaj jo braniš,« je rekel Marko.	A
»Kaj si rekel?« A	Danilo	je že ušel in se pomešal med šolarje, ki se	A
sama,« je rekla Julka. »Saj vem,« je rekel	Danilo.	Ko je zrakoplov izginil za vogalom, se je gruča	A
razreda. »Te počitnice sem lovil ribe,« je rekel	Danilo.	»Res?«	A
ko jo je povlekel za kito, je Marko zbežal.	Danilo	pa je skočil za njim in ga lovil med gnečo.	A
smuknil Marko k vratom, da bi ušel na hodnik, a	Danilo	ga je ujel za jopič na prsih. »Strahopetec,	A
»Strahopetec,« je rekel. »Daj ga, daj ga,	Danilo!	« je vzkliknil razred. »Mama!« je rekel Marko	A
se je smejal razred. »Mevža,« je tedaj rekel	Danilo	in ga sunil od sebe; potem je šel v klop in	A
njimi in oponašali laso kavbojev v filmu. »	Danilo,	pej sem,« je rekla Julka. Vieni qui = pridi	A
da je stopil učitelj v razred. »Pej no sèm,	Danilo,	« je rekla.Morebiti je mislila na luči, ki gorijo	A
Na vratih je tablica in na njej piše:	Danilo	Brodnik.Pod imenom je še rdeče napisano: massima	A
se čuje v višavi ... - Kdo ve kaj dela zdaj	Danilo,	se pogovarjajo. - Dragica, Mirica, Ivanka	A
pravi: - Ta bo čakala, dokler se ne povrne	Danilo.	Vse beži skozi moje misli.	A
Pisal bi vam rad veliko, pa ne morem. Vaš	Danilo	- Tako malo, se čudi ječar.	A
zdramil Martin in preplašeno planil na noge.	Danilo	se bo kmalu, je pomislil, in če me hlapec ne	A
tudi svoj pomen za življenje. Kak Mirko ali	Danilo	n. pr. je nemogoč, da bi bil dimnikar ali izdelovatelj	A
zdela smrt kakor stopiti staršem pred oči.	Danilo	se je ‒ zdaj mora od tod!Spomnil se je denarja	A
Prav zares sem vesel, da je vsaj naš slavljeni	Danilo	še živ. Če bi bil mrtev in bi mu sedajle navdušeni	A
bi hitro nadaljevala pot, ker se je že očitno	danilo.	Lojzina beseda pa jo je ustavila.	A
v težkih predencih razpuščeni, mokri lasje.	Danilo	se je čimdalje bolj.Pred njo so iz trave sfrfotavale	A
glavo in je zasmrčal ... Ko se je vzdramil, se je	danilo	zunaj; svež in blagodišeč je bil vzduh v izbi	A
Nekega jesenskega jutra sem se rano vzdramil;	danilo	se je komaj, v izbi je bil somrak.Velika je	A
sončnemu življenju naproti, ki je onkraj smrti.	Danilo	se je in sence so bledele, čudolepa pokrajina	A
Roza, ki ne more spati, toda glejte, že se je	danilo.	Ozrem se s postelje in se začudim.	A
ali ko je zatisnila oči, se je zgodilo čudo:	danilo	se je, svetlilo, luč bela in mirna, kakor spomladanska	A
vsa pokrajina neizmeren vrt... Komaj se je že	danilo,	je zašumelo skrivnostno po sobi, vstale so in	A
robcem pot in ji je potegnila odejo do vratu...	Danilo	se je, zasvetilo se je sonce na steni.Na pot	A
IV Vzdramil me je petelin, še predno se je	danilo;	naš petelin je bil, spoznal sem ga po glasu	A
dremotno je sijala luč v predelku; zunaj se je	danilo,	zvezde so ugašale. Gledal sem skozi okno	A
na posteljo in je skril obraz v blazino ...	Danilo	se je, ko se je vzdignil, zelo truden, kakor	A
solze po licih. . / . / stran 70 . / III	Danilo	se je, ko se je Kurent vzdramil v gozdu ter	A
očmi, roka si je bila sama gospodar in vodnik.	Danilo	se je, ko je sedel truden ter se sključil tako	A
dalje, onkraj temnih gorá, se je že opolnoči	danilo.	Mila svetloba, čista, brez zlá, je pozdravljala	A
srce je bilo potrto in žalostno. Komaj se je	danilo,	je bila hiša že polna nemira; hitri, nestrpni	A
čist zrak je sekal skozi špranje ob oknih.	Danilo	se je.Hišice globoko doli v ozkih, kotlinastih	A
tisto noč slabo in vstal sem, ko se je komaj	danilo.	Nebo je bilo čisto jasno, le na vzhodu so se	A
kaj sem bil napravil, ali polagoma se mi je	danilo.	Kadar je človek najbolj pijan, misli zmerom,	A
polni, so drdrali navsezgodaj, ko se je komaj	danilo,	po vasi navzdol. Francka še ni bila nikoli na	A
nikamor. Sedela je na postelji, ko se je komaj še	danilo	in je mislila; mislila je mukoma, preprosila	A
lačni ... lačni!“ - Zdrznila se je na postelji -	danilo	se je že, medla svetloba je prihajala v izbo	A
očetov. Zjutraj navsezgodaj, ko se je komaj	danilo,	je odšel na pot in mati ga je spremila uro daleč	A
bilo vse potno. Ob štirih zjutraj, ko se je že	danilo,	se je že zdramil in je skočil s postelje ter	A
pokrajino. - . / . / stran 116 . / Ko se je	danilo,	sta se mati in Lojze že odpravljala.Stara mati	A
. / . / stran 161 . / Komaj se je zjutraj	danilo,	se je zbudil in se je hotel hitro napraviti	A
tam petnajst let in dalj. Zjutraj, ko se je	danilo,	je šel v tvornico, zvečer, ko se je mračilo	A
”Hudo si me kaznoval, o Gospod! ...“	Danilo	se je komaj, ko so sedeli v kuhinji hlapec,	A
298 . / plaho name in je molčala. Zunaj se je	danilo,	v izbi pa je bil še mrak in dišalo je neprijetno	A
Trepetal je in ihtel ter ihteč zaspal.	Danilo	se je, ko se je predramil.Siv, hladen polumrak	A
od samega gnusa. Bilo je zgodaj, ni se še	danilo.	Ali vstal je, da bi se ne vrnile sanje.	A
* Napravil se je, ko se je komaj	danilo.	Šel je in se izgubil in je poginil...	A
luč ter hodil dolgo v noč, da se je že skoro	danilo.	Ko se je spravil spat, ni zaspal niti za minuto	A
polagoma in prihajale ... . / . / stran 141 . /	Danilo	se je že; ravno pred njim se je vzpenjala na	A
Drugo jutro sva bila na straži, ko se je	danilo.	Prvi pogreb je ugledala ona že od daleč, ko sem	A
po črnem prahu do zgodnjega jutra. Ni se še	danilo,	ko se je vzdramil; splezal je čez nizki zid	A
modrost!“ Ko se je vzdramil in se je komaj	danilo,	so odprli duri in so ga poklicali.Šimen je vstal	A
zadremal, ga je vzdramil birič; zunaj se je	danilo.	”Kaj boš na vekomaj spal?	A
zajel vode, pil, zajel zopet in si umil obraz.	Danilo	se je, ko je stopil na prapetniško polje.V Tolminske	A
pogledom samotnega in obupajočega ... Na vzhodu se je	danilo.	Oster petelinji glas je udaril onstran od Loga	A
takih rečeh ne govorim rad, sem jih že pozabil.«	Danilo	se mi je.Vprašam:	A
in Dravinje bleda svetloba, kakor bi se znova	danilo.	Vzšla je polna luna.	A
res gibati z ustnicami in ‒ umirati. Ko se je	danilo	v jutru, razpovedal je Špilkin Jožek po vasi	A
Manica sama ostati v postelji, čeprav se je že	danilo.	Tudi k Podlipniku je navsezgodaj tekla za Rozalko	A
dala, popila je zopet zemlja. Že se je v jutru	danilo,	ko je Frtnatek Tekmec, vrečo tobaka na plečih	A
srca žal božje žalitve. Ko pa se je v jutro	danilo,	preide bolniku pamet. Zvonilo je v cerkvi mrliču	A
Druge so vam pa morebiti po volji?«	Danilo	se je, ko so jele sani s trudnimi Medenovimi	A
jutro, kakor ga more le prvo poletje roditi,	danilo	se je in razveseljevalo vso naturo po večeru	A
svojem ležišču in ječal in stokal v spanju;	danilo	se je komaj, pa je bil že na nogah ter mel si	A
tja in nestrpno čakal jutra. Vendar, ko se je	danilo	in ko so že prvi žarki jutranjega sonca posegli	A
gospoda Mirodolskega gost pokonci, ko se je	danilo.	Na vrt gre ter čaka, da vstane hišni gospodar	A
stran 27 . / le po vroči glavi. Ko se je že	danilo,	zapró se mi šele za nekaj časa trudne oči.	A
s skednja in je stekel po poti proti domu.	Danilo	se je vedno bolj.Nebo je postalo sivkasto; le	A
hraber ali drugače molčeč četni komandir.	Danilo	se je.Kolona je prišla v vas Metnaj.	A
še enkrat krenil na obhod in pregled straž.	Danilo	se je.Gozdovi nad vasjo so rdeli od jutranje	A
Ostra burja je divjala v Bačkem dolu.	Danilo	se je, ko so opazili vojake na cesti pod hribom	A
komaj za silo, preskrbljena z vodo. Že se je	danilo,	ko sta šla k počitku zadnja izmed vseh, Juri	A
opatom zaprla vrata, planili na Polonico - - -	Danilo	se je že, ko so Jernej Kos in njegovi hlapci	A
potem so vsi trije zdirjali proti Ljubljani.	Danilo	se je že, ko so prišli do mesta, in morali so	A
Marijanka, ena pa njena hči. * Zunaj se je že	danilo.	Rahla, nekako meglena svetloba je silila v duplino	A
hip ni vedel, v katerem času časi; zunaj se je	danilo,	ptiči so se oglašali in ob njem je ležala gola	A
zrelo, že ga je imela žena v roki. Ko se je spet	danilo,	je že stal srednji brat na vrtu.Ko je bilo zlato	A
je v skrbeh za jugoslovansko valuto vprašal: »	Danilo,	kaj misliš, ali se bo naš dinar kaj popravil	A
srebra, da bi šel kvišku, kadar je vroče!« zagode	Danilo	v odgovor. Po Prvi svetovni vojni je bil sedanji	A
Popolnoma nora. Na Tari se je	danilo.	Marilyn ni dobro spala.	A
enako dogmatične kapitalistične družbe. Pisatelj	Danilo	Kiš je nekje zapisal: slavni dnevi francoskega	B
začrtali krog ekvidistance. Zares, kot pravi	Danilo	Kiš že ali pa še leta 1988: »Kot lanski sneg	B
Obstaja namreč temeljna razlika, ki jo že citirani	Danilo	Kiš opisuje tako: »Medtem ko je francoski intelektualec	B
Kako čudno mi je bilo proti jutru, ko se je	danilo	in me je svetloba silila k vstajanju, v zvoniku	B
In ni bil edini. Bolj se je	danilo,	več je takih hitelo mimo mene, medtem ko me	B
potem pa se vrnili v New York, kjer se je že	danilo.	Za spanje ni več bilo časa, ob devetih sem namreč	B
ni uspelo zbrati denarja za plačilo kupnine.	Danilo	Utenkar Kmečke straže v Agroindu	D
Peter Potočnik	Danilo	Türk Veleposlanik Danilo Türk je naredil največji	D
Danilo Türk Veleposlanik	Danilo	Türk je naredil največji skok v svoji diplomatski	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani