črnega bora (34)

čebele, je zamikalo tudi Zagorelega Rakarja in	Črnega Bora,	da sta odveslala iz zaliva pod skalno sotesko	A
ugotovili okoli sedem do osem tisoč hektarov gozda	črnega bora,	čeprav so dotlej pogozdili približno 10.000 ha	C
zemljišč. Po drugi svetovni vojni so se gozdovi	črnega bora	povečali, deloma s pogozdovanjem, okoli 4.000	C
dPage Preteklost in prihodnost	črnega bora	na Krasu Črni bor bo postopoma izginjal iz	D
leta 1880 so tako osnovali le 500 ha nasadov	črnega bora -	dokler niso izdali zakonov, ki so zagotovili	D
bila takrat gozdnatost 24,3 odstotna, nasadov	črnega bora	prve, pa tudi že druge generacije je bilo približno	D
ekstremnih kraških rastišč, naravnega širjenja	črnega bora	iz starejših nasadov ter vračanje prvotnega naravnega	D
naravnega rastja. Od prvih uspelih nasadov	črnega bora,	vse stoletje in več, so kraški gozdarji varovali	D
pomembni dve glivi, ki živita v poganjkih in vejah	črnega bora	in lahko povzročata njihovo sušenje Sphaeropsis	D
objavljene strokovne literature o problemih varstva	črnega bora	na Krasu je pokazala, da so bili škodljivci več	D
obširnejše pa postajajo poškodbe zaradi bolezni	črnega bora.	Domnevamo, da se zaradi povečevanja biotske pestrosti	D
borovih poganjkov. To je najpogostejša bolezen	črnega bora	na Krasu.Spomladi okuži iglice, ki so dolge le	D
prebiva tudi kot gniloživka na vseh odmrlih delih	črnega bora.	Močneje prizadene drevesa, ki rastejo na plitvih	D
borovih vej. Prvič je povzročila obsežno sušenje	črnega bora	pri nas leta 1986.Čeprav so gozdarji označili	D
sestave gliv v zdravih, nepoškodovanih iglicah	črnega bora	pa so nakazale drugačno razlago tega pojava.	D
glivi sta prisotni tudi na naravnih rastiščih	črnega bora	pri nas, vendar tam ne povzročata večjih poškodb	D
Furlaniji leta 1898, pri nas pa leta 1904. Poškodbe	črnega bora	so bile tako močne, da so že dve leti po njegovem	D
predstavljajo največjo in stalno nevarnost za sestoje	črnega bora	v vseh starostnih obdobjih, saj v gradaciji lahko	D
centralnem delu Krasa. Običajno obgrizejo iglice	črnega bora	na površini nekaj hektarov in se pojavljajo večinoma	D
borovih poganjkov pa ne. Izgled sušečega se	črnega bora	letos spomladi. Trosišča glive Sphaeropsis	D
Sphaeropsis sapinea na borovem storžu. Poganjke	črnega bora	uničuje gliva Sphaeropsis sapinea. Trosišča	D
vegetacije. Opazil je relativno visoko občutljivost	črnega bora	na požare, ko so bile krošnje črnega bora zaradi	D
občutljivost črnega bora na požare, ko so bile krošnje	črnega bora	zaradi velike vsebnosti terpenov v iglicah, ki	D
vrednost, skoraj vedno uničene. Slaba lastnost	črnega bora	naj bi bila tudi nesposobnost regeneracije iz	D
grozdasti kamnokreč, znano je avtohtono rastišče	črnega bora.	Tu prezimujejo medvedi in živi avtohtona populacija	D
jo nekdaj pridobivali v prostranih gozdovih	črnega bora	na območju današnjega parka.Prodajali in uporabljali	D
velika in težka sorodnica, ki se hrani z odpadom	črnega bora.	V 200 let starih hrastovih gozdovih v povprečju	D
pokopališča, slikovite doline Lišček in skozi gozdiče	črnega bora,	sredozemske makije, puhastega hrasta in črnega	D
predvsem ruj. Najbližja naravna nahajališča	črnega bora,	južnoevropske drevesne vrste, so na severovzhodnem	D
raziskave na Balkanu in dendrokronološke raziskave	črnega bora,	študij rastiščnih dejavnikov - podpora gojenju	D
Vraneši je zgrajen iz naravnega materiala -	črnega bora	in kamna - po zgledu tradicionalne vaške arhitekture	D
in je visoka do 50 metrov. Naravnih rastišč	črnega bora,	ki zrase od 20 do 40 metrov in ima piramidasto	D
Kot vsaka monokultura, ima tudi monokultura	črnega bora	vgrajene svoje biotske varovalke.Ko se ena vrsta	G
Bo to storila narava sama? V krošnjah	črnega bora	se kot na razstavi ponujajo na ogled mogočni	G

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani