čevljar (372)

poet PETER NOVLJAN, gimnazijec DAMJAN,	čevljar	FRANC DOLINAR, ekonom NJEGOVA MATI NJEGOVA	A
SKOČIR: To je težko ...	Čevljar	Perín, na priliko, je sedel že od včeraj zjutraj	A
je, da naj se briga krojač za svoje kopito,	čevljar	za svoj vatel, ribič za svoj čopič, slikar za	A
Torbarček. Alenčica, njegova žena.	Čevljar	Košir. Tona, njegova žena.	A
Vašemu je še nekako.	Čevljar	je, zasluži tudi doma.Drugi pa doma ne zaslužijo	A
kmet Žagar, njegov sin Matijče, Zavrle, Zima,	čevljar	Košir, kmet Kregar, Pečarjev Lojz in drugi možje	A
Ta je pa pametna! Jaz sem	čevljar	in vsak ve, da naredim čevlje za vsako nogo	A
pomislite. Štacunar si lahko, to je prost obrt,	čevljar	pa ne, to je drugačen obrt. Torbarček.Da,	A
Zimovka, trije otroci, Zavrle in Zavrletovka,	čevljar	Košir, njegova Tona in Torbarček z Alenčico	A
ob dobro voljo, ko se takó pripravlja, da bo	čevljar.	Najprej mu bo manjkalo kladivo, zatem ne bo	A
večerih, ker je imela blizu. Njen oče je bil	čevljar	in je ponavadi hodil od kmetije do kmetije in	A
in se takoj odpravil k Loputniku, ki je bil	čevljar,	a je opravljal tudi brivske posle, to se pravi	A
Bil sem pošten kovač, pošten kolar in pošten	čevljar.	Bil sem v cehih, delal na Bavarskem, na Tirolskem	A
rekel s srečnim glasom skozi krvave mehurčke	čevljar	luknjar, vsaj dva sta še. Za ženo in vajenca	A
Yorku popravlja čevlje. Začel je kot navaden	čevljar,	zdaj pa na vsakem vogalu najdeš napis Drago	A
bi se poboljšal.« »Kak preklinjavec je bil	čevljar	Polde Podorehov!Ni veroval ne v Boga, ne v hudiča	A
vstopil s parom čevljev v roki Bric, cerkovnik in	čevljar.	»Oh, to je prav, Janez, da si jih prinesel;	A
»Počakaj, da odrastejo! Janez bo	čevljar	in ostane doma; za Francka se bo že kaj dobilo	A
drugi iz hiše v kočo.« »Jaz bom cerkovnik in	čevljar,	« je dejal Janez. »Kaj pa ti, Francek?« je vprašal	A
in še daleč naokrog dobro znan. Bil je izučen	čevljar,	ali kar je cesarja odslužil, ni prijel več za	A
vzbudilo nikake pozornosti. Minkin oče je bil	čevljar	in pri njem je delal Strahov Janez, ki je bil	A
skrbela za njegovo udobnost. Rajni Grgić je bil	čevljar,	ki si je bil z neverjetno štedljivostjo prihranil	A
nadstropju in nasproti našim durim je stanoval	čevljar	Vah že mnogo let.Za mojega dijaštva mu je bila	A
bila tako malo podobna, kakor ta dva Vaha.	Čevljar	je bil že star, pohabljen, medel dedec, mlada	A
svet kvart, bi bil Vah ne samo priden in pošten	čevljar,	ampak tudi sicer mož po želji božji.Pa naj bi	A
na stežaj njih vrata in na mostovž je skočil	čevljar	in si hlastno nasadil klobuk na glavo.Ni še	A
Stopila sva k Vahovim.	Čevljar	je likal dodelane čevlje, žene ni bilo doma	A
znamenje?« je vprašal zaradi priličja Lazar, ko je	čevljar	malo poduškal. »Madžar je bil navihan	A
prigodilo pri sosedih: kako se je razblebetal	čevljar;	kako se je razgovoril Lazar in so tekle besede	A
- poleg nje je krevljala motna njena senca,	čevljar	Vah.Tavajoč v temi sta prilomastila po stopnicah	A
nasprotuje že do skrajnosti in če treba vsemu svetu.	Čevljar	je naju vprašal, kaj bi rada takega, kaj sva	A
Grodijenska na Ruskem, 21 let star, pravoslavne vere,	čevljar	po poklicu, huzar ruskega Nikolajevega polka	A
zvezdo laja, pravi pregovor,« je prešerno rekel	čevljar.	Krojač ga je debelo pogledal.	A
praznik. Prišli so ogrski romarji, če je stal	čevljar	Gašper na določenem mestu, kapuco je imel preko	A
zabučali: »Čudež, čudež!« in so jo ubrali za njim.	Čevljar	Gašper se je obrnil, da se jim postavi v bran	A
romarji so se za sandale tepli, tačas je smuknil	čevljar	Gašper od vzad v svojo kočo, se preoblekel in	A
čisto indiferentno; Franc je lahko vladar ali	čevljar	‒ pri Sodarju so imeli celo kozlička, ki je	A
Ali ste čudni! Taki se mi zdite kakor	čevljar,	ki se pritožuje, da mora čevlje delati.Saj zato	A
pritožuje, da mora čevlje delati. Saj zato je	čevljar!	Berač pa mora biti revež!«	A
« Zunaj je vohal po trgu	čevljar	Kos, kapelnik trškega orkestra, sestavljenega	A
. / tja proti zimi bi se nam pa umaknil oni	čevljar	ali kaj je, ki stanuje na dvorišču.« »Veš, da	A
zadnjih vrat ‒ tu je stanoval . / . / stran 24 . /	čevljar	Pirc.Pri durih je malo postala in poslušala	A
bo krajši čas!« Pri oknu je sedel in delal	čevljar,	še mlad mož, nekaj let mlajši od svoje žene	A
naj vse žive dni gnoj kida in krave pase?«	Čevljar	je pritrdil: »Midva sva mestna, fant je tudi	A
jokala še ona. . / . / stran 55 . / TONČEK	Čevljar	Pirc ni utegnil, pa je šla čevljarka k dolenjski	A
Udaril je Jeraju v roko. PIRC VZGAJA SINA	Čevljar	Pirc ni mogel delati, ker ga je bolela roka	A
Povejte mi, ali vas je imel rad vaš sin?«	Čevljar	se je bridko pritožil, da ne, in kako da mu	A
na svoje želje!« »Hvala za pouk!« je rekel	čevljar.	»Lepo bom delal z njim, seveda ubogati me mora	A
preganjana žival, je hlastnil po palcu in ugriznil.	Čevljar	je zaječal in zaklel, za lase je vlekel nesrečnega	A
zaprta. Tončka je premagalo, glasno je zaihtel,	čevljar	ga je hitreje potegnil s sabo.Za oknom je stala	A
posebne ure, ki stane tri kronice na mesec. Pa	čevljar	je preslišal ta dobrohotni migljaj, zgolj ponovil	A
Izgubil je, izgubil, pa samega sebe!« je zamrmral	čevljar.	»E, z otroki so križi!« je vzdihnila Jerajeva	A
Veselejše občutje je prišlo z njo v stanovanje.	Čevljar	je povzel besedo: »Ali je res, ali se mi zgolj	A
je rekla Jerajeva. »A tako!« se je zasmejal	čevljar.	»Sem mislil, da ste ga meni podarili.«	A
likof pa boste vendar dali, gospa!« je dražil	čevljar.	»Zakaj pa ne, rada!« je rekla Jerajeva in se	A
padel od mene!« »Saj imate riskonto,« je dejal	čevljar,	»riskonto je kakor gotov denar.« »Pred enim	A
Namrdnila je ustnici in pogledala čevljarja.	Čevljar	se je točno usedel na limanice.»Koliko pa hočete	A
Vmes je bila desetica, ki je padla na tla;	čevljar	jo je hotel pobrati, pa jo je Jerajeva podrsnila	A
misli so se ji mudile pri desetici pod mizo.	Čevljar	jo je torej ubral po vrtu, počasi in zbranih	A
spet obrnil na drugo stran in zaspal. In oče	čevljar	mu ni branil. Pirčeva je vrela mleko.	A
... *	Čevljar	Pirc je bil že dopoldne nasekan; jeza in žalost	A
ne fanta!« »Tiho bodi o fantu!« je zarenčal	čevljar.	»Nikdar več mi ne sme pred oči, tat je in ropar	A
« »Potuhe naj mu nikar ne daje!« je rohnel	čevljar.	»K žandarjem naj bi ga bila peljala, da mu odvzemo	A
metla, ki jih je z veliko spretnostjo vihtel	čevljar,	spodbuden po priznalnih besedah gospoda notarja	A
« »Že vemo,« je odurno odgovoril	čevljar.	»Ampak svoj denar hočem!	A
s sosedovim mačkom; čakala je, da jo pokliče	čevljar	ali Peter, pripravljena je bila vse odpustiti	A
perje nad glavo. Glej ga tiča, si je mislil	čevljar,	kako se nosi! ‒ skoraj se mu je zamerjalo, da	A
znamenitost, ki jo gojé v Kurji Poljani, je	čevljar,	ki ima motorno kolo.Z njim se vozi po bližnji	A
je živel npr. tam pri Ptuju reven, toda vrl	čevljar:	ko mu je oblast živo očitala, da je zaklal svojo	A
zmešala oblasti štreno. Kako se je opravičeval	čevljar,	ta poštena štajerska duša, da se mu je hčerka	A
in bližnjega. . /\ .. stran 54 . \/ Lisko -	čevljar	Kakor je bil gospod Kališnik najrajši sam zase	A
»V prvi hiši, ko prideš v vas, na levo je	čevljar.	Na peto, da ti jo pritrdi.	A
In kdo jo bo? Miklavževka ali Boštečka ali	čevljar	Torgeljc, ki imajo od danes do jutri?Plačali	A
belit, najete dninarice so ribale tla in posodo,	čevljar	je klepal po kopitih, vozili so iz mlina in	A
razburiti! Vprašam menda lahko, ne?« je rekel	čevljar	in iztegnil roko. »Kaj imate?«	A
človeštvo, ko si zdrav in še v najboljših letih!	Čevljar	krpa škornje, zato da ljudje ne hodijo bosi	A
Gorami. Oče, Lenart Negoda starejši, je bil	čevljar	in bajtar; materi je bilo Neža ime.Ko sta se	A
Zapisano je, da se brigaj krojač za svoje kopito,	čevljar	za svoj vatel, ribič za svoj čopič in slikar	A
razmočene, kakor cunja; šel sem po čižme.	Čevljar	je bil našil na desni čevelj grobo zaplato iz	A
in ni odgovorila. Skozi druge duri je prišel	čevljar	Damjan, zasmejal se je naglas in je zaklical	A
neizmerno črno žalostjo. Prišel je v krčmo	čevljar,	pijanec; omahoval je že in ko je sedel k Mihovu	A
”Nisem šel.“	Čevljar	se je nasmehnil in je pomežiknil. ”No, Mihov	A
”Kruh mi je vzel in še čast povrhu.“	Čevljar	se je zagledal v polni kozarec in obraz se mu	A
pijana, strmela sta s topimi, okrvavljenimi očmi.	Čevljar	je izpregovoril z resnim glasom, gledal je predse	A
šuma krojačev glas in slišal je svoje ime.	Čevljar	se je ozrl nanj in se je nasmehnil. ”Ali	A
“ ”Le pojdi in dobro opravi!“ je odgovoril	čevljar;	mirno je gledal za njim. Mihovu so se opletale	A
so dobile vse drugačno, skoro prijetno lice.	Čevljar,	Mihov sosed in prijatelj, je sedel neprestano	A
ga je bila zadela, kakor Mihova - prišel je	čevljar,	dobil je od nekod delavcev in je odprl prodajalnico	A
prodajalnico. . / . / stran 78 . / Domači	čevljar	je samo še krpal; toda ni se veliko grizel	A
se je vrnil domov, se je preselil na klanec.	Čevljar	se je bil vdal popolnoma - v njegovih besedah	A
nezadovoljnega človeka, ki je kaj dosegel.“	Čevljar	je ugovarjal, da so ljudje baš zato nezadovoljni	A
dosegli z vdanostjo in ponižnostjo?“ ga je prašal	čevljar.	Pisar mu je odgovoril mirno: ”Kaj ste vi	A
ste šli in ste zabodli človeku nož v hrbet?“	Čevljar	se je zasmejal: ”To sem dosegel, da mi je danes	A
bajto. ”Predolgočasni ljudje so,“ je odgovoril	čevljar.	”Nosijo rdeče kravate, to je vsa njih revolucija	A
službo, da prideš za mano ...“ Ginjen je bil tudi	čevljar,	ali gledal je resno.”Nič ne skrbi zame, prijatelj	A
Ko se je poslavljal na cesti, se je opotekal,	čevljar	ga je držal pod pazduho in ga je spremil do	A
v božjih rokah ...“ Jokal se je pred durmi, a	čevljar	ga je tolažil. ”Pojdi spat, jutri zgodaj	A
ki je veliko vedel in veliko izkusil. Tudi	čevljar	je prihajal, toda ni verjel veliko, dejal je	A
je bila velika gostba pri Mihovih. Pisar in	čevljar	sta kupila žganje, pol klanca je bilo zbranega	A
jedla brez vilic, ker se ji je roka tresla.	Čevljar	se je kmalu opil in se je prepiral s pisarjem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani