nova beseda iz Slovenije
Zdaj pa je samo še tesnobno. To čudno | čustvo | ..., vztrajno in enakomerno trepetanje dežja | A |
dvigniti. V srcu sem mu prebudil ljubezensko | čustvo. | MILKA: Ti si mu prebudil ... kaj? | A |
je uganka. Ljubezen je vendar najsebičnejše | čustvo, | bodisi ljubezen do denarja ali do časti, do | A |
Meni se pa zdi, da se umika v vašem srcu eno | čustvo | drugemu, ena ljubezen drugi, močnejši. LEŠNIK | A |
ki jo čutiva midva. JULIJA Bolj je bogato | čustvo | na vsebini ko na besedah in ponosno je na vrednost | A |
izkustvo, truden od pota in star; včasih obide ga | čustvo, | kot bi ne živel nikdar. Trnje minulega časa | A |
prijatelj tvoj iz lepih, mladih dni! Kako izrazil | čustvo | bi globoko, ki v srcu mojem razigrava zdaj, | A |
Gorje 122 Nespokornost 123 Idealistu 124 Moje | čustvo | 125 V samotnih urah Žalosti Tiha žalost | A |
strog in teman! . / . / stran 125 . / Moje | čustvo | Marsikomu bi za marsikaj z jasno pesmijo srce | A |
ogrel, mogel bi in hotel, ko bi ‒ smel. Moje | čustvo | je kot silen val. ki vzkipi in svetlo se zapeni | A |
mazilo, krema polzen ‒ spolzek, drsen čutje ‒ | čustvo, | občutek mrtvina - tkivo, v katerem so prenehali | A |
kot je bila resnična antika in je resnično | čustvo | avtorice.Toda bogovi se bodo prikazali le tistemu | A |
brajdami že listje žari. Neko negotovo, nestalno | čustvo | ‒ v jasnini svetli tej; potnik, kaj se ustavljaš | A |
so prijat′lji, bratje ne, Slava le, slovansko | čustvo | srce moje veseli. Bog je ustvaril zemljo Bog | A |
komaj opazila. Šele v tem trenutku jo obide | čustvo, | da je orožje posmrtne materine maščevalnosti | A |
posojilo. A v prsih mu še vedno utriplje tesnobno | čustvo | ponižanja in razžaljenja.Tistih par stotakov | A |
ramežljivosti ga obide; lica mu zagore sramu... Neznano | čustvo | že toliko desetletij...Moj Bog, Peter - kam bi | A |
valovanje, v katero se ne more ujeti njegovo | čustvo. | John Dos Passos? | A |
vstajenju človekovo oko ne plemenitilo človeško | čustvo. | Struthof.Petsto metrov ceste od taborišča navzdol | A |
»Prav,« je rekel. »Na moje | čustvo | ne moreš odgovoriti. To vem.« | A |
zaničljive ustnice potepuških deklet. Kakó | čustvo | spremeni podobo stvarem, je jezno pomislil. | A |
spremeni podobo stvarem, je jezno pomislil. | Čustvo | je kakor radar, ki meri natančno razdaljo.In | A |
neznosna stvar na svetu, ker žensko zbegano | čustvo | brezglavo išče izgubljeno misel. In tako si | A |
je to zadrega, ker so jim misli odpovedale, | čustvo | pa jim ne more nič pomagati.In ošinil jo je | A |
srce in vse telo pa mi je prepojilo tako močno | čustvo | mirne in čiste sreče, da sem si moral kar glasno | A |
skrbi. Počasi se ves spremeni v težko in omamno | čustvo, | a vendar se ves lahak lahkotno poganja s kamna | A |
s pogledom lovi. Priznal sem pameti, da je | čustvo | včasih presneto nepreračunljivo in čez mero | A |
davnine je zdaj priplavalo zdavnaj pozabljeno | čustvo. | Trohovka se zazre v fotografijo. | A |
zganilo neko sladko‐otožno, že zdavnaj pozabljeno | čustvo, | da je pri priči vstal, skesano priznal, da je | A |
čase in vse kraje. Misel ga ne more dojeti ne | čustvo | zaobseči, v lobanji in prsih se spreletava črna | A |
kakor bi ga kakšna njemu samemu neznana sila ali | čustvo | ali karkoli že ustavljali in mu branili početi | A |
nič na svetu tega dejstva ne more spremeniti. | Čustvo | domačnosti (to ni tista domačnost: prijazni | A |
pritrjevala. Samsa ima izjemen socialni čut, | čustvo, | srce. Ondra je nenadoma zahteval pesem, hotel | A |
zmeraj vse niti v svojih rokah. Toda nobeno | čustvo | se ta hip ni moglo v njem razvneti.Glavo je | A |
je nam le malo v čislih, razneti tudi hladno | čustvo, | in za kar se prej nismo dosti menili, to cenimo | A |
pa tudi polotilo, ker ni bilo tekmeca blizu, | čustvo | varnosti, češ, enkrat bo dekle tako ali tako | A |
in samozavest; ostalo pa mu je v srcu grenko | čustvo | nezadolženega trpljenja in rodilo izzivalno | A |
mrzlo, da se je moralo prehladiti vsako gorko | čustvo. | Gašper se je držal doma in pridno delal; ljubil | A |
v njegovem srcu oglasilo že tudi tisto grdo | čustvo, | ki se ga človek najkasneje zave in najteže odkriža | A |
ga ne motili ljudje. Prevzemalo ga je grenko | čustvo | preganjane, onemogle nedolžnosti, ko je premišljeval | A |
bo zdelo prav. Prevzelo pa jo je spet obupno | čustvo | popolne osamljenosti.Vsak človek, vsaka žival | A |
in iz oči ji je bliskala nevihta. Razdraženo | čustvo | jo je prevzelo tako, da se je tresla po vsem | A |
je mogel; vedno pa ga je potegnilo razdraženo | čustvo | k mizi, kjer je dvorjanil major in se je otročje | A |
odhajajočim Čerinom. Moža je obhajalo neko | čustvo, | katero bi se dalo izreči z besedami: »Tega ptiča | A |
radostjo. Bilo je torej to še eno presenetljivo | čustvo | v nizu, ki sem ga z njo doživljal prvič ‒ jaz | A |
presenetila in me zmedla. Skušal sem razumeti | čustvo, | ki ga je zaljubilo v to preprosto popevko in | A |
je sklonila na prsi in vsa se je potopila v | čustvo | sramežljivosti.Pipan je ni motil. | A |
še vse pravice do uživanja življenja. Trpko | čustvo, | ki se nas polasti po prenagljenem in nepremišljenem | A |
vložilo v mojo glavo. . / . / stran 61 . / To | čustvo | je bilo tem težje, ker sem se, odkar sem zvedel | A |
žeja mu vlada duha. Žeja je jako plemenito | čustvo, | ki se izraža v mogočnem hrepenenju.Sam Bog nam | A |
misli v glavi je topo ležala in čutila samo eno | čustvo: | »Razgrni se, morje in pokrij mene in moj greh | A |
Nato je omahnil. Moje srce pa je prevzelo | čustvo, | v katerem je bila grenka kaplja... | A |
čisto neznano. Prvič v življenju jo je obšlo to | čustvo, | ki je rodilo toliko jezo na Franceta.A kljub | A |
in Antom! Toda Iztok je obvladal trenutno | čustvo. | Kakor od sramu je povesil glavo, napel povodce | A |
vzpel lepi arabski žrebec. Zavist je bilo prvo | čustvo, | ki se mu je rodilo. »Prekleti Rustik! | A |
Epafrodit, Irena, o bogovi!« Iztoka je radostno | čustvo | tako prevzelo, da se mu je tresla desnica, ki | A |
začudenja. Njegov umetniški okus je zmagal viharno | čustvo | in zašepetal je začuden: »Na Afrodito, kak narod | A |
življenju prevzelo s čudovito silo omamno, gizdavo | čustvo. | Prevzelo jo je s toliko močjo, da jo videla v | A |
možu tisto spoštljivo, nekoliko prestrašeno | čustvo | nemoči, ki ga vedno in vedno doživljamo ob mrtvecih | A |
nejasno, polnezadovoljno, ker neutešeno, polsrečno | čustvo, | da mu je minuli dan prinesel nenavadnih doživljajev | A |
pokril čez glavo. Oteženo dihanje, slab zrak in | čustvo | sramu pred samim seboj so povzročili, da je | A |
ter, kar je bilo vsaj enako pomembno, prijetno | čustvo | začasne, skoraj nemotene svobode - vse to je | A |
hrumenju, smehu in govorjenju se ga je polastilo | čustvo | neskončne osamljenosti.Stran odtod, stran odtod | A |
negovano in v mladeniški dobi znova vzbujeno | čustvo | osebne manjvrednosti se je ponovno vzbujalo | A |
da se snideta ... Morda pa tudi njo vleče enako | čustvo | proti Zalesju?In če ne, naravnost v Razbor gre | A |
izpod nje nalik ognjeniku staro, a vendar novo | čustvo... | Vida, Vida! | A |
Lovreka, Polonico...! | Čustvo | neizrekljivo ganjene, a hkrati tožne sreče zamegli | A |
oblak skrbi in izgubljenega življenja; leno | čustvo | mu je objelo vse ude s toplimi, božajočimi rokami | A |
vzame sam, kar je njegovega.“ Žalostno in bolno | čustvo | mu je leglo na srce; zdelo se mu je, da se dotikajo | A |
zadel. . / . / stran 272 . / Presunilo ga je | čustvo | tako čudno, da se je zagrohotal iz vsega života | A |
ga je vselej polastilo neko prijetno, blaženo | čustvo. | Začelo ga je lahno, sladko ščegetati v sencih | A |
mi, da za zmerom. Bal sem se, da ne pade to | čustvo | bridkeje in težje na moje srce; a niti ena sama | A |
sobi. Ovladalo me ni nikdar kakšno posebno | čustvo, | niti mislil nisem kaj vznemirjajočega.Najbolj | A |
tistem trenotku me je spreletelo neko čudno | čustvo. | Hotel sem na vsak način stran, domov, da preprečim | A |
prihajalo v žile tisto neprijetno, vznemirljivo | čustvo, | ki ga je ovladalo vselej ob njeni prisotnosti | A |
zaklenil duri, ga je izpreletelo prvikrat bolno | čustvo | samote.Stal je sredi izbe, pritisnil je nenadoma | A |
hipu ga je vsega presunilo in omamilo neznano | čustvo; | čustvo silnega, brezmejnega sovraštva do vsega | A |
je vsega presunilo in omamilo neznano čustvo; | čustvo | silnega, brezmejnega sovraštva do vsega in vseh | A |
nič nisem bil žalosten. Celo neko prijetno | čustvo | (morda je bilo veselje?) se je zgenilo v mojem | A |
strast je zamorila v vajinih srcih to blago | čustvo. | Zató se smatram poklicanim, kot vajin varuh namreč | A |
se je v srcu še drugo, globlje in grenkejše | čustvo. | Naslonil je glavo v dlan, zaječal je. | A |
presunilo srce čudno, do tiste ure nepoznano | čustvo. | ”Daleč si zdaj, moj dom!“ je pomislila. | A |
si zdaj, moj dom!“ je pomislila. Nepoznano | čustvo, | takoj pozabljeno; sladko, kakor sladak pogled | A |
so bile zaklenjene. Obšlo ga je neprijetno | čustvo, | bolj zlovoljnost nego bojazen.Vzel je ključ | A |
sredi žalosti je spreletelo Jokca sladko, mehko | čustvo. | Ni še ugasnila večerna zarja, že se je svetila | A |
njegovo srečo neprijetno, ne še razumljivo, zoprno | čustvo. | Ob ovinku se je ozrl; nikogar ni bilo na pragu | A |
z razdejanim tlakom, me je obšlo neprijetno | čustvo | - kakor da bi šel miloščine prosit.Pomislil | A |
žalosten, Bog ti blagoslovi žalost, žlahtno | čustvo | je!Toda nosi breme z dostojanstvom, zakaj dostojanst | A |
misel bi bila tolažba in življenje. Eno samo | čustvo, | mirno, tesno, brezoblično, ne dá prostora drugemu | A |
tesno, brezoblično, ne dá prostora drugemu; | čustvo | samote.Še pes, ki zéha premražen pod tvojimi | A |
vsa radost da je bilo tisto lepo velikonočno | čustvo | sámo porojeno iz bojazni.Od začetka, od tistega | A |
v životu, ga je obšlo polagoma mirno, sladko | čustvo; | lepo in prijetno je doma za pečjo, kjer ni nikogar | A |
vsi zahodni strani. Obvladalo me je otožno | čustvo, | -- kakor bi bila tam pri onih belih oblakih | A |
svetlobe. Ano je spreletelo posebno, nerazumljivo | čustvo | in oklenila se je tesneje svojega spremljevalca | A |
zadovoljnosti; čela se dotakne mrzla roka in zoprno | čustvo | zatrepeče po udih ... II | A |
njim žametna blazinica, pobožalo ga je prijetno | čustvo | in za trenotek se ga je lotil dvom ... ”Odkod | A |
jasno in zmagoslavno iz orkestra. Leno, sladko | čustvo | ga je objelo vsega; leglo mu je celó naobraz | A |
strani in sanja, ker ne more delati. Veselo | čustvo | je spreletelo Jereba: kaj se bo rodilo iz teh | A |
obide človeka sredi najveselejše ure neko težko | čustvo; | beseda zastane v grlu in misli blodijo bogvekod | A |
zgenilo in župnika je obhajalo tesno, neprijetno | čustvo. | ”Tak primi no, Miha; poglej, kaj je!“ | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |