(1) Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost).
(2) Stvarna služnost ne more obvezovati lastnika služeče nepremičnine k nekemu dejanju.
(3) Stvarna služnost je lahko ustanovljena tudi za določen čas ali za določen letni čas.