Torej, priznati moram, da mu, temu Milanu Dediču, to razkošje že kar zeleno zavidam, pa čeprav me prijatelji in znanci opozarjajo, da ob vsej moji kuharski aktivnosti vse tja do smrti ne bom izrabil niti procentka receptov v oni moji bibliotekarski pobirščini. Bejž, no, bejž, mi pravijo, saj teh knjig, ki si jih nekateri tako strastno kopičijo, potem tako nihče niti ne odpre in niti ne prelista, kaj šele, da bi kaj skuhali po njih. Toda tu bi namignil na tisti znani slovenski pregovor, ki smo mu v svoji ozkosrčnosti odbili lepši romantični zadnji del ter se zadovoljili le s tistim trdim gorenjskim začetkom.