Pa to ni nič novega. Jože Mlinarič v zborniku Gorjanci (Kostanjeviška opatija in pleterska kartuzija ter njuna posest in pravice na Gorjancih in v Žumberku, 1997) piše, da so deželni knezi že v 16. stoletju hoteli zavarovati gozd pred prekomernim sekanjem s posebnimi določili. Recimo, v dokumentu iz leta 1588 lahko preberemo, da se morajo vsi, ki imajo pravico do gradbenega lesa v Krakovskem gozdu, javiti pri gospoščini, ki jim potem odkaže, katera drevesa lahko podrejo.