Pakt stabilnosti in maastrichtski kriteriji so ponudili kombinacijo procesnih ukrepov in številčnih sider. Države članice morajo imeti posebne programe stabilnosti, ki opredeljujejo kot cilj izravnane srednjeročne proračune ali celo presežke, voditi morajo proticiklično fiskalno politiko, čezmerni primanjkljaj pa je dovoljen v izjemnih razmerah in s posebnimi postopki. Fiskalna politika naj bi znotraj cikla temeljila na avtomatskih stabilizatorjih in fiskalni konsolidaciji, ki je skoraj povsod temeljila na strategiji zmanjševanja javne porabe in spodbujanju strukturnih reform.