Na »zabavnosti« iz zadnjega Mladininega pogovora z dr. Borisom Vezjakom ne odgovarjam zaradi intervjuvanca, ampak zaradi Mladininih bralcev. Ne bom se pregloboko spuščala v filozofove interpretacije mojega pisanja, ker je na srečo vse objavljeno in si lahko bralci Večera sami ustvarijo sodbo o moji »provladnosti«. Vsekakor pa si zasluži pozornost Vezjakova »diskurzivna analiza«, na osnovi katere mi je ‐ kot kronski dokaz moje provladnosti - podtaknil, da je zame »sproščenost pozitiven, politično afirmativen koncept« in da pišem »nekako takole: če bomo naredili to in to, bomo šele zares sproščeni«.