Poleg tega po njegovem mnenju za zamenjavo govornika ni bilo ne formalne, kaj šele moralne podlage, saj koordinacijski odbor „ne more vzeti besede kakšnemu predsedniku, da bi jo dal nekomu drugemu, ki si je premislil“. Dejal pa je celo, naj se Drnovšek, nekdanji predsednik totalitarnega režima, medtem ko žali demokratično državo, zamisli, koliko proslav se je udeležil v času totalitarizma.
Le nekaj dni zatem je Zorn Drnovšku poslal pismo, v katerem je zapisal, da so do konca njegovega mandata še največ štiri proslave in da je lahko govornik na njih.