Ko so bile razmere urejene ‐ eden prva violina na oblasti, drugi prva violina v opoziciji ‐, sta se na poseben način spoštovala in izogibala neposrednemu spopadu. Spomnimo se, Drnovšek ni nikoli trdo napadal šefa opozicije, to so delali njegovi vojščaki, in tudi Janša je bil dovolj strpen do Drnovškove persone. Ko pa sta se znašla oba na isti strani oblasti, je počilo, kemija je spregovorila in od malih prask do pravega spopada ni bilo treba dolgo čakati.