Neomajno verjame v svoje sposobnosti. Od vsega negativnega se distancira, kot da nima/ni imel nič zraven: ‘izbrisani‘ mečejo senco tudi nanj, a problem še ni rešen in prav nič ni videti, da bi mu bremenil vest ali njegov plemeniti čut za pravičnost. Ob drugi, populistično zrežirani zgodbi, se pokaže človekoljuba: zavzame se za deložirane iz Ambrusa, te, ki so se za časa njegove permisivne vladavine naučili, da jim je dovoljeno početi karkoli.