nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2007, poved v sobesedilu:



Vrednota človeka je premajhna, če ni zraven tudi ljubezenske solidarnosti do drugega, ne le do sočloveka; najbrž sploh do drugosti, kar pomeni, da skrb za zemljo, čist zrak, znosno okolje ni le interes človeka, da se ne bi zadušil v smradu in hrupu, ampak je tudi ‐ naj bi bila ‐ prvenstveno ljubezen do drugosti. Za človeka so zemlja, zrak, živali, rastline, ideje in soljudje brez razlike (tudi zločinci so ljudje, noben človek ni nečlovek, ni »mrčes«, ni kot nevernik hudičev učenec) ... drugost v njeni diferencirani celokupnosti. Ni pa ta drugost svetost življenja, kajti brž ko vpeljemo pojem svetosti, vpeljemo oboje, kar tvori svetost: fascinans in tremendum, zapeljevanje in grozo (tudi ogrožanje).


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA