S sledilnim poskusom so ugotovili, da se podtalne vode z območja Volovje rebri stekajo proti zahodu v dva kraška vodna izvira: Bistrico in Potenšek. Ilirska Bistrica poleg teh dveh virov nima možnosti priključitve na nadomestne vodne vire. Da bi okolje zavarovali tudi ob katastrofalnih nesrečah, bi po Kovačičevih besedah okoli vsake vetrnice morali zabetonirati 50 kvadratnih metrov. S tem bi sicer preprečili pronicanje škodljivih snovi v podtalnico, a si verjetno nihče ne more predstavljati, da bi Volovjo reber oskrunili s 1450 kvadratnimi metri betona.