Zavedala pa sem se nevarnosti novega, poglobljenega razkola in nevarnosti protikomunističnega sovraštva, zato sem tako vztrajala pri spravi.
V svojem tekstu Avantgardno sovraštvo in sprava sem spravo opredelila kot alternativo avantgardnosti kot izviru sovraštva; sprava naj bi bila alternativa, ki ne podira, ampak gradi. »Sprava nikomur ne odreka domovine, nikogar ne ekskomunicira, ne živega ne mrtvega, temveč zbira ljudi v dopuščanje in tolerantno medsebojnost.