nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2007, poved v sobesedilu:

Da so ameriški mediji pristranski, »liberalni«, so začeli takoj ponavljati tudi konservativni mediji, konservativne radijske in TV-postaje, konservativni in neokonservativni komentatorji ter konservativni in neokonservativni »možganski trusti«, ki so tako prevzeli vlogo civilne pobude Nekaj je treba storiti. Toda v vlogi civilne pobude Nekaj je treba storiti je alternirala tudi knjiga Pristranost (Bias), ki jo je tedaj ‐ kot po naključju ‐ objavil Bernard Goldberg, upokojeni reporter TV-mreže CBS, v njej pa razkril »liberalno« zakulisje te mreže, njeno notranjo mašinerijo, njen pristranski trebuh, njen bias. Goldberg, skesani liberalec, je trdil, da so največji in najvplivnejši ameriški mediji nagnjeni na levo, da so liberalno nastrojeni, da pod krinko »objektivnosti«, »poštenosti« in »uravnoteženosti« skrivajo liberalni nagib, da dajejo zgodbam, novicam in faktom levi spin, da nenehno šikanirajo konservativce in jih prikazujejo kot »ekstremiste«, da iz svojih poročil izključujejo konservativne poglede, da konservativnega pravnika vedno predstavijo kot »konservativnega pravnika«, liberalnega pa kot »priznanega pravnika«, da ne marajo ljudi brez zob ter da so sile mraka, Leninovi otroci in male dividende Fidela Castra. Kar je bilo smešno, heh, še toliko bolj, ker pri velikih ameriških TV-mrežah kakih disidentskih glasov zlepa ne zaznaš, ker o ekonomskih vprašanjih debatirajo direktorji korporacij, ne pa sindikalisti in odpuščeni delavci, ker v poročanju o letnem poročilu organizacije Human Rights Watch, ki našteva kršiteljice človekovih pravic, izpustijo Ameriko, ker novice prilagajajo ciljnim skupinam svojih oglaševalcev, ker pogosto ne ločiš med reporterjem in Bushem in ker imaš vedno občutek, da sta jim edini vir informiranja Bela hiša in Pentagon.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA