S plastjo gline, ki pokriva smeti, je po besedah arhitekta Petra Škofica rešeno tudi pronicanje vode s površin za golf skozi telo deponije v tla in podtalnico. »Dejstvo pa je, da ima podtalnica svoj tok in teče v določeni smeri, zato ta voda še vedno prehaja pod deponijo in kar je še nevarnih snovi v deponiji, se še vedno spirajo v tla.« Ljubljanska deponija je namreč stara več kot 20 let, tako da še nima tamponsko zaščitenega dna, ki bi preprečevalo stik s podtalnico.