Človek na položaju se umika sam, z dejanjem kljubovanja ali užaljene pravičnosti, ljudje pa občudujejo neodvisnost njegovega ravnanja, ki niti ni bilo izsiljeno. Tako sem tudi sam v mladih letih pojmoval takšen korak, dokler me starejši prijatelj, ki je na življenje že gledal z rahlim cinizmom, ni opozoril, ali nisem pomislil, da morebiti s tem dejanjem le delam uslugo vsem tistim, ki prežijo na možnost, da zavzamejo moje mesto.