Igral je na emocionalne note, tako je Portugalcem prodajal slabe kopije plošč Amalie Rodrigues, Arabcem branje korana in komaj prepoznavno glasbo Youssouja N'Dourja, zapitim lokalnim starkam Edith Piaf, Georgesa Brassensa in še marsikaj. A tudi ta »sreča« ni trajala dolgo, lastnica kleti je umrla, njeno stanovanje, ne pa tudi njene dobrote, so podedovali otroci, bivanja v kleti in presnemavanja cedejev je bilo konec. Od takrat živi na ulici (če še?), prosi za denar in se razen drobnih darov dobrih ljudi in družbe mešanca ničesar več ne veseli.