Danes je Tito predvsem objekt komercializacije, knjižne, umetniške, spominkarske ali kakšne druge. Z zgodovinopisnega stališča v zadnjih letih ni bilo odkritega kaj dosti novega (v različnih jezikih in množični, zelo različni produkciji, ki sega od panegirikov do sovražnih tekstov je sicer, gledano v celoti, izšlo nekaj solidnih biografij). Nekaj manjših novosti je iz moskovskih arhivov, sem in tja podatek o še kakšni poroki ali »poroki« oz. njegovih številnih zvezah z ženskami (kar pa je treba jemati s kritično distanco), pojavljajo se zapisi, ki jih so jih pisali njemu bolj ali manj bližnji, ki prej tega niso upali ali želeli, vse tja do receptov.