Sledilo je življenje po taboriščih, ob začetku oktobrske revolucije naj bi se vpisal v Internacionalne rdeče brigade in kasneje tudi v boljševiško stranko, čeprav je sam svoj delež v revoluciji ocenjeval kot neznaten. Po vrnitvi v Zagreb leta 1920 je še ujel revolucionarni nemir povojnih let, se vpisal v novonastalo komunistično partijo in sodeloval v nekaj štrajkih in demonstracijah. Nato se je za nekaj časa umiril in na videz živel mirno družinsko življenje, hkrati pa počasi napredoval na partijski lestvici in postal mestni sekretar v Zagrebu.