Odhod je klavrn, kajti tam ni ameriškega sistema, bolje rečeno tradicionalne navade, da odhajajočemu predsedniku takoj zagotovijo velike denarce s prodajo spominov, mrežo predavanj s pretresljivo visokimi honorarji (Bill Clinton) in nenehno verigo javnih nastopov. Človek se počuti nerodno, ko sliši, kako najboljši prijatelji odhajajočega premiera ugibajo, ali je na voljo kakšen mednarodni položaj, ki bi prišel v poštev, a o tem, da bi mu ponudili mesto rektorja enega od slavnih kolidžev v Oxfordu, ni govora. Sicer pa je v Angliji to premalo za nekoga, ki bi hotel v zgodovino.