A tu večji del krivde nosi Bush, saj ni hotel prisluhniti človeku, ki je nedvomno vedel več o arabskem svetu in terorizmu kot on. Ker je bil Bush tako trmast, je imel Blair le dve realni možnosti: da Irak in ZDA prepusti še bolj žalostni usodi ali da vztraja in upa, da bo lahko popravil nekaj škode, za katero je bila deloma odgovorna tudi njegova domovina.
Če je Margaret Thatcher v veliko težavnejših časih državi dala, kar je ta potrebovala, lahko Blair trdi vsaj, da ji je dal, kar je hotela.