Množice, ki bi točile solze za Trobcem ali Plutom, bi najbrž razkazovale neke vrste neuravnovešeno razčustvovanost. Ta sicer ni nemogoča, saj poznamo iskreno prelivanje solza ob smrti diktatorjev, ki niso zgolj odrejali pobojev z navidez varne predsedniške oddaljenosti kot na primer Bush. Globoka žalost je prevevala marsikoga, ko je umrl Sadam, ki je kri prelival z lastnimi rokami.