Mislim seveda na današnje čase, ne na srednji vek ali renesanso, ne na Jana Husa ali Giordana Bruna. Imamo več kot dovolj primerov, zadnjega v naši lastni hiši.
Pobrskal sem torej po svojem spominu in se spomnil, iz otroških let, ki sem jih preživel v Rusiji kot sin emigranta komunista (nekaj časa niti nisem bil Gustinčič), prijateljev in znancev svojega očeta, ki so se znašli v Rusiji, potem ko so, nekateri, spoznali policijske zapore v svojih domovinah, kjer so jih mučili in poskušali izsiliti priznanja.