To krepi politično zavest o nujnosti sprememb, hkrati pa se drobijo akcije in zamegljuje fronta ciljno usmerjenih akcij. Politiki namreč vedno znova želijo igrati vlogo svobodnega jezdeca, ko skušajo stroške podnebnih sprememb prevaliti na druge. Razviti skušajo del okoljsko problematičnih industrij preseliti na svetovno periferijo, manj razviti zahtevajo posebne razvojne ugodnosti glede naraščajočih okoljskih stroškov svoje hitre industrializacije.