Novela zakona je v petem členu določala, da vlada za zavarovano območje sprejme načrt upravljanja. Sestavni del tega načrta je načrt prostorske ureditve zavarovanega območja kobilarne, ki se šteje za državni lokacijski načrt, kot ga določajo predpisi o urejanju prostora, z izjemo določb, ki urejajo pripravo in sprejemanje državnega lokacijskega načrta. Prav ta izjema je po mnenju ustavnega sodišče nedopustna, saj bi vladi omogočila, da arbitrarno, mimo vseh strokovnih služb ter mimo strokovne in laične javnosti, odloča o posegih v kulturni spomenik državnega pomena.