Zanemarila sta politično delo in trženje nove razvojne alternative, ki bi jo morala ponuditi vlada v senci. Sledilo je samo še zadnje dejanje z napačno izbiro kriznega menedžmenta, ki je pomenil dokončni pokop nekdaj mogočne stranke.
Kriza vodenja LDS se je tako v zadnjih štirih letih razrasla v krizo strankine organizacije, namesto vsebinskega političnega dela so prevladali frakcijski strankarski boji.