Brez tega učinka ni umetnostnih izdelkov niti dogodkov niti arhitekture. Leonardo da Vinci je bil prvi rokodelec, ki je vedel, da ni dovolj le, da se tega zavedaš, ampak da si tudi upaš. Ko so mu očitali, zakaj je v Medičejski kapeli upodobil enega od Medičejcev brez brade, čeprav jo je za življenja nosil, je odgovoril nekako takole: »Pa kaj, kdo bo pa čez tisoč let vedel, kakšen je bil.«