In tu se pojavi svojevrstni paradoks: po eni strani ni dovolj prostih delovnih mest za mlade, stare vse bolj izrinjamo s trga dela, po drugi pa nenehno sporočamo, da je podaljševanje delovne aktivnosti starejših rešitev mnogih družbenih skrbi.
V razmerah dolgožive družbe se vprašanja fiskalne vzdržnosti, učinkovitosti, socialne in družbene pravičnosti postavljajo popolnoma drugače, saj demografske spremembe pomembno opredeljujejo družbene, ekonomske in finančne posledice v prihodnosti. S tem, ko se zmanjšuje delež delovno sposobnega prebivalstva, lahko pričakujemo zaostrovanje v pokojninskem sistemu.