Tam so vznemirjeno begali in se drli, kot da bi jih kdo ščipal za rit, neki Lahi ter s krožnikov hlastno pikali pomfri, pri drugi mizi so kot prehlajeni golobi goltno grulili neki Nemci in po jazbečje preudarno žvečili dunajske zrezke, natakar pa je na naše želje le skomignil z rameni ter ohrabrujoče dodal, da že razmišljajo o tem, da bi enkrat v prihodnosti tudi »kranjske« morda uvrstili v program. Tako nam je preostala le kupica domačega, rahlo sladkobnega pšeničnega piva, ki pa sem ga v klobasnem razočaranju zlobno označil, da ima povsem babji okus.
No, in po tistem trzinskem drobižku nam je še kako prav prišlo veliko večerno ocenjevanje klobas.