Napačna je trditev dr. Kovača, da »imajo cerkvene institucije običajno nižje transakcijske stroške« in so zato »pri opravljanju storitev racionalnejše kot njihovi običajni tržni konkurenti«. To tezo najbolj vztrajno ponavljajo ravno kleriški krogi in sicer iz dveh razlogov: da bi se financiranje socialnih, izobraževalnih in drugih programov v čimvečji meri umaknilo z državnega sektorja in prešlo na RKC in drugič, da se vse, kar se počne v okviru RKC, vnaprej kvalificira kot a priori nesporno, ker da ima javni značaj in ker da krepi socialni kapital. Ni res.