Tam s premikanjem stavčnih členov dosegaš pomenske učinke, s kršenjem sintakse ustvarjaš estetske učinke. Recimo: »Tak' siromak ti v bran, sovražna sreča, stoji, ki ga iz visokosti jasne na tla telebi tvoja moč gromeča.« Prešeren je to počel na prazno: ni zmogel pisati dolgih proznih stavkov, je pa iz nič ustvaril estetsko poezijo.