Najprej, da politični kompromis glede vloge cerkva in religije v družbi, zlasti najvplivnejše RKC, še vedno ni mogoč in tako ohranja tradicionalno slovensko ločnico med levico in desnico. Drugič, da so v javni razpravi namesto izrazito politično-ekonomske interpretacije prevladovali sociološki in pravni vidiki. In na koncu, da verske institucije še vedno tičijo v ekonomski informacijski megli, ki na koncu še najbolj škoduje njihovi lastni samopodobi.