Sramujem se tega, da so tale esejčič o hrani skorajda napadli politični zlodeji in me hoteli napeljati na pota političnega komentarja cepetajoče tečne babe, ki benti zavoljo ablasti. Po mučnih urah in dnevih razmišljanja sem že spisan tekst o policijskem nadzoru premaknila v koš in se vrnila tja, kjer sem že bila: k hrani. Ker hrana pomirja, aroganca oblasti pa je stresna.