nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2007, poved v sobesedilu:

Ležiš v miru v VIP-stanovanju in pridno sanjaš, da bo Evropi še lepše, zunaj šumlja veter skozi veje tvojega umetnega gozda, kar nenadoma potrka na vrata ... Pred vrati pa s pepelom posut in ožgan gozd, mrtvec pride po ljubico ...

Vse to na ruševinah Šumija, kjer smo nekdaj sanjali, da se je kar kadilo ‐ joj, kako se je kadilo in sanje so bile poceni, stale so toliko kot liter boljšega vina ‐ in sanjalo se je o rečeh, o katerih zdaj, 40 let pozneje in prepozno, govorijo vsi po vrsti, od predsednikov do ministrov in komisarjev ‐ o trajnostnem razvoju in o mejah rasti, o Rimskem klubu, o Rudiju Supku in mladem Drakuliću, o novih socialnih modelih, tam so bili narkomani in tatovi, da o umetnikih sploh ne govorimo, in bili so svinčeni časi in vendar nihče ni vrgel bombe, kot se je v teh dneh zgodilo v Žmaucu in so priletni fantje prijetno vznemirjeni in vohajo smodnik ‐ kam greš danes zvečer, ah, k Žmaucu grem prezirat smrt, ali pa življenje, odvisno od osebne poetike, in so se Crnkoviču skoraj izpolnile sanje, ki jih je pred leti izrekel na nekem TV-omizju, da si želi televizijska poročila, ki bodo na prvem mestu govorila o bombi, ki je takrat eksplodirala v nekih obskurnih Mostah, zdaj pa mu je eksplodirala skoraj na domačem pragu, pa spet ni bilo nič s prvim mestom, kako pa, če imajo tam neke svoje sanje o povečanju gledanosti in se voditeljica hvali, da so vsled večje atraktivnosti drveli skozi mesto skozi rdeče semaforje in padali na ovinkih in je za večjo gledanost manjkalo samo to, da bi na prehodu podrli upokojenko Jozefo K., ki je, glej naključje! ravno tisti popoldan rekla pri kofetu prijateljici, da bi pa pred smrtjo rada v živo videla tisto simpatično Eriko s televizije, no, zvečer ob 21.35 pa so se ji sanje že uresničile.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA