Ko začnejo politiki govoriti v pesniškem jeziku, se razmišljujoči človek prime za računalnik. Namreč, ni jim uspelo napisati niti take ustave, ki bi pomenila v bistvu zelo preprost konsenz o skupnem življenju in ki bi zadovoljila vsaj borno večino, zdaj pa upajo, da bodo lahko detektirali sanje in upanje slehernega Evropejca? In dalje ‐ na eni strani taka intima, na drugi pa popolna odtujenost.