Do petnajstega leta je napisal prek dvesto glasbenih del, v vseh štirih letih uka na srednji šoli pa jih je skomponiral le morda deset, in to vključujoč vsa najminornejša. Šola mu je glasbo tako zagabila, da se je raje vpisal na filofaks in sklenil študirati angleščino, a več kot dober letnik seveda tudi tam ni zdržal. Dokončno ga je odbila neandertalska omejenost in strokovna nepodkovanost številnih profesorjev, ki so okostenelo žlobudrali s predpotopnih prosojnic in jih je zares zanimalo samo pikolovsko izteravanje skrajno arbitrarnih pravil, ki niso imela zares nobene veze z ničemer, še najmanj pa z znanjem in osebno rastjo.