V osnovni šoli ga je random govedo itak non-stop obmetavalo z želodom, ko pa se je s petnajstimi leti vpisal na ljubljansko srednjo glasbeno, je postalo življenje samo še mučnejše.
Moral je živeti v dijaškem domu, kjer po deveti uri zvečer ni imel izhoda, še hujši pa so bili skupki celic, s katerimi si je moral deliti nadstropje: »Bil sem med ljudmi, ki so bili mesarji. Namreč dobesedno.