»Eeee, s Pasje ravni v Dražgoše grem, pa so me pustili samo in sedaj sem se malček izgubila.« »Aha, no, vam povem, kam ...« in začne razlagati, po tej cesti, pa potem pri križu levo, pa spet na desno v hosto ... »A ste videli Kučana?« ga prekinem, kot da bi hotela potrditev, da se mi od zmatranosti ne blede, temveč je bil v avtu res Kučan.