Zadonela je Zdravljica, ljudje so vstali in na travniku strumno pozdravili himno, a navkljub vsej tej vznesenosti se nisem zmogla postaviti na bose noge. Vseeno mi je bilo, če se je tam spodaj dogajal partizanski cirkus; vseeno mi je bilo, da so tam nekje v šoli slavili rojstni dan nekdanjega predsednika in da se je slikal s četo v partizane našemljenih modelov; čisto nič me niso ganili stari partizani, ki so morebiti zadnjič prišli v Dražgoše; in prav nič me ni brigalo, kakšne politične transparente so nosili obiskovalci. Kot kakšna stara teta sem jamrala nad svojo usodo, ker sem se morala spustiti še kakšnih sto metrov do avtomobila.