nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2007, poved v sobesedilu:

A kot rečeno: ko si enkrat fasciniran nad tem, da Hitler omenja Ljubljano, in ko enkrat nasedeš temu, da je bil otrok, se tako zmehčaš, da mu začneš ‐ magari nehote ‐ pritrjevati. Zdaj pa si predstavljajte Slovenca, ki je izgubil zaupanje v parlament ‐ in takih je, kot vemo, večina. In predstavljajte si, da bere Moj boj ‐ in da pride do tistih strani, na katerih Hitler parlament razglaša za »skupek lumpov« in »hobotnico«, na katerih poslance razglaša za »barabe«, »svojat«, »množico duhovno odvisnih ničel«, »nepoznavalce in neznalce«, ki jim »ne moremo naprtiti nobene odgovornosti, saj končna odločitev nikoli ni njihova, ampak jo vedno sprejme parlamentarna večina«, na katerih pravi, da je »treba nasprotovati nesmislu, da bi se iz splošnih volitev lahko rodili geniji«, in da bo šla prej »kamela skozi šivankino uho, kot pa bodo volitve odkrile velikega človeka«, na katerih v parlamentu vidi »enega najhujših pojavov človeškega propada«.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA