Tale avtobiografski roman v stripu, ki se dobrika pretežno nestripovski publiki, je izjema, saj se, čeprav vsak kader diha s polnimi pljuči avtorske svobode, na skoraj 600 straneh ne zgodi tako rekoč nič.
Oziroma toliko, kot se zgodi, ko odraščajoči srednješolec v katoliški vukojebini sredi Wisconsina, kjer za permanentni občutek krivde zadostuje že erekcija, z ljubljenim dekletom naposled leže pod isto odejo. Spiritualno-vegetarijanski poskus socializacije stripa, ki šele po 533 straneh ugotovi, da sveto pismo, cerkve in dogme samo ločujejo tako ljudi kot kulture.