Brezdomci so v medijih percipirani samo kot spektakel, ne pa kot ljudje, ki rabijo vsakodnevno pomoč.
Vse drugače kot denimo v Franciji, kjer si oče Pierre že desetletja prizadeva, da bi brezdomci ostali živi, vendar ne z besedičenjem pred teve kamerami, ampak v konkretnih akcijah, s katerimi postavlja bivališča za ljudi brez doma. Skrb, da ljudje ne cepajo kot muhe od mraza, ta gesta človeškega sočutja je zaradi njega postala pomembna vrednota človečnosti.