Mnogi so ponoreli. Nekateri poslanci so zahtevali reformo ustave, nekateri so zahtevali referendum, nekateri so trdili, da Gusto sploh nikoli ni bil čilski predsednik, nekateri so mahali s fotografijami umorjenih in izginulih, nekateri so se stepli. General je kljub trušču pristal v kongresu, ki ga je sam leta 1973 ugrabil, in postal kolega Isabel Allende, hčerke čilskega predsednika, ki ga je dal zrušiti in ubiti.