Pa smo ob vsakem znamenju ali obcestnem križu, kajti le taka mesta so primerna za tako skoraj posvečeno pijačo, malo postali in srknili žganjarček ali dva, pri prvem neki šnops z vinsko rutico, pri drugem neko opojno grenčico, za tretjega in naprej pa ne vem več natanko. Sploh pa je pred hiško gospe Rezke že brbotal znameniti žganjekuharski kotliček kebrček mojega prijatelja Franca Biderja, iz cevke pa na tenko curljal svež brinovček. Toda pri tistih klobasah na žaru, domačem narezku in pečenih postrveh smo raje srkali domači cviček, ta namreč spodbudneje deluje na prebavo.