Nenazadnje plačilo nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje ni nobena novost, saj je v veljavi (z nekoliko nižjimi zneski nadomestil) že od leta 1998. Uredba uvaja po novem le obveznost plačila nadomestil ob uvozu ali prodaji »neizključnih nosilcev«, torej tistih, ki niso izključno namenjeni presnemavanju ali shranjevanju avdio in video vsebin.
Takšna ureditev je, v nasprotju s trditvami avtorja članka, nedvomno (in ne »menda«) evropsko usklajena, glede na zamudo pri urejanju te problematike je skrajnje naivno »taktna« in nima na srečo nič opraviti z napovedanim »ameriškim načinom varovanja«.