Podobno kot Bob Ney in Duke Cunningham, republikanca, ki tako rekoč že sedita ‐ zaradi sprejemanja podkupnin. Vsi trije so produkt bushevske arogance, ki je nesla tudi Foleyja (hej, pa kaj, če vsi vidijo, kaj počnem ‐ saj mi nič ne morejo!), arogance zlorabljanja, laganja in prikrivanja, ki se zdaj tudi uradno lomi. In Mark Foley je metafora tega zloma, ali bolje rečeno ‐ primer »Mark Foley« je le seksualna stran bushevskega prikrivanja in zanikanja.